Seznam člankov
Skrivnostna primera Ane Schnabl v dnevnem času
v Kolumna
"Jutro po Bidnovi inavguraciji sem pregledovala svoje najljubše novičarske portale in na Guardianovi spletni strani naletela na članek, ki je opeval inavguracijski šov - novo upanje and such – in se še posebej globoko priklonil nastopu in pesmi mlade afroameriške pesnice Amande Gorman The Hill We Climb. Članek je ponujal videoposnetek opevanega nastopa, vendar sem ga, ker mi zgodaj zjutraj videovsebine reees ne ustrezajo, preskočila; namesto da bi pesem poslušala, sem jo naposled zgolj prebrala."
Živimo v »inkubatorju« dobrega življenja, ki se imenuje Evropa, v katerega pa nočemo nikogar spustiti
Marek Šindelka (1984), pesnik in pisatelj, po poklicu dramaturg in scenarist, diplomant praške FAMU, bo gostoval na Festivalu literature sveta – Fabula, ki v tem mesecu poteka v organizaciji založbe Beletrina. Avtor bo v svojem nastopu predstavil tudi svoj večkrat nagrajeni roman Utrujenost materiala, presunljivo pripoved o dveh bratih, mladoletnih beguncih na poti iz Sirije v »obljubljeno« Evropo.
Kako ga pogrešam, Petra Kolška
v Panorama
"Cenjeni Sergej Hvala je kriv za naslednje besede. Na njega se obrnite, če vam kaj ne bo všeč. Urednik Jazbine je. Jazbina?! Kakšna revija?! Ja, več ne povem, ker ne bom metal biserov svinjam, skratka, premamil me je, zbudil od mrtvih iz literarnega groba, v katerega sem seveda sam z nepopisnim užitkom skočil, skratka, uspelo mu me je nagovoriti, da spet kdaj pa kdaj napišem kakšno vrstico. Seveda za Jazbino. In kakšno zvezo ima Sergej Hvala s Petrom Kolškom? Ima jo, seveda jo ima."
Stikanje luninih duš
v Kritika
V Nebesnih telesih Džohe Alharti beremo o več generacijah, od zadnjih desetletij 19. stoletja do zgodnjih let novega tisočletja, in pomeni inovativno subvertiranje družinske sage. Pisateljica se s tem, ko menja perspektive in čase, kar včasih počne celo v enem odstavku ter pri tem citira arabske avtorje, kot je Abu Muslim Al Bahlani, in potem sodobnejše pesnike, kot je Mahmud Darviš, s primesmi zahodnih avtorjev, kot so Gabriel García Márquez, Milan Kundera, Anton Pavlovič Čehov ter drugi, izogiba linearnemu ali pa kronološkemu podajanju na način niza psihološko preciznih študij značajev.