V spletu besed
Slovenci vedo, kaj sestavlja njihovo literaturo, kdo so velikani, ikonični avtorji, katera so temeljna dela, ki jih vsi preberejo in preštudirajo v šoli. Toda kaj o slovenski literaturi menijo tujci? Veliko slovenskih literarnih del, morda celo večina, je nedostopna tistim, ki ne znajo perfektno slovensko.
"Dober indikator kompleksnosti razmerja, ki ga vzpostavim s knjigo, o kateri pišem, je količina zapiskov, ki si jih naredim med branjem," pravi v recenziji knjige Claudie Durastanti Tujka Martin Justin. Ob branju te je eno stran zapiskov napisal na vsakih 13 strani teksta. V čem je torej kompleksnost razmerja med njim in to knjigo?
Vladimir Georgijevič Sorokin, rojen 1955 v Bykovem blizu Moskve. V svojem šestinšestdesetem letu še vedno visok in slok, obraz zaznamujejo močni in lepi svetlo sivi, skoraj beli lasje ter negovana bradica, nekaj gub na čelu, temne pametne oči, nasmeh večkrat zadržan na pol poti, včasih si čisto narahlo grize spodnjo ustnico. Poročen, oče dvojčic, ljubitelj psov, kristjan, krščen pri petindvajsetih, po izobrazbi inženir petrokemije, diploma na Gubkinovem inštitutu za olje in plin, po poklicu pisatelj. Avtor številnih romanov, gledaliških iger in scenarijev. Tendence v ustvarjanju: konceptualizem, soc art, postmodernizem.
Mateja Ratej je zgodovinarka, zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, publicistka, avtorica več strokovnih monografij, predvsem pa strokovnjakinja, znana po svojih lucidnih in pronicljivih mikrozgodovinskih študijah. V delu Svastika na pokopališkem zidu se posveti pojavu hitlerizma na Štajerskem v tridesetih letih prejšnjega stoletja in pokaže, kako so v Mariboru in okolici običajni ljudje reagirali na Hitlerjev vzpon.
Fužine so, vsaj na prvi pogled, eksot med ljubljanskimi soseskami, od vseh predelov najbližje enklavi Drugosti v naši zaspani srednjeevropski prestolnici. Zato najbrž ni čudno, da so prav Fužine ena izmed najbolj literariziranih slovenskih sosesk. Z vrha glave takoj naštejemo najmanj dve uspešni deli: vsem znan Vojnovićev Čefurji raus! in Skubičev Fužinski bluz, ki vsak s svoje smeri pristopata k obravnavi tega edinstvenega mestnega prostora.