Airbeletrina

Seznam člankov

Brezčasnost Fjodorja M. Dostojevskega

Sanja Podržaj — 11. 11. 2021 v Panorama

Letos praznujemo leto velikega ruskega pisatelja, klasika Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, mesec november pa je še posebej zaznamovan z njegovim imenom, saj 11. 11. obeležujemo dvestoletnico njegovega rojstva. Kot po vsem svetu so se tudi pri nas odvili, in se še odvijajo, številni dogodki, posvečeni temu vrhunskemu literatu, bogatejši pa smo tudi za nove prevode, na primer za Mladeniča Urše Zabukovec, ki ga je izdala Beletrina, in ponatise, kot je Idiot, ki je izšelpri založbi Modrijan. Pri LUD Literaturi pa so izdali novo, zelo obširno biografijo Ljudmile Saraskine, Dostojevski. Njegova dela torej ostajajo aktualna tudi dvesto let po svojem nastanku. Poglejmo si, kaj dela te mojstrovine tako brezčasne, da njihovega avtorja še danes množično slavijo ne samo v domovini Rusiji, temveč povsod, kamor je segla njegova beseda.

Urša Zabukovec
Fotografija: José Salvador Navarro — Urša Zabukovec Fotografija: José Salvador Navarro

Airbeletrinin podkast: beremo z Uršo Zabukovec

Maja Čakarić Klara Škrinjar — 10. 11. 2021 v Podkast

Urša Zabukovec se v kolumnah prevprašuje, kakšen svet si postiljamo in kako v njem spimo. Ob 200. letnici rojstva Dostojevskega je prevedla njegov roman Mladenič, ki je izšel pri založbi Beletrina.

»Hitler je bil politični genij, nikoli pa ni razumel, kaj je potrebno za vladanje celotni Evropi.«

Marjan Horvat — 8. 11. 2021 v Vprašanja

Britanski zgodovinar Mark Mazower (1958) je eden izmed največjih strokovnjakov za zgodovino 20. stoletja v svetovnem merilu. Diplomiral je iz klasične filologije in filozofije na Univerzi v Oxfordu, na isti univerzi je tudi doktoriral. Danes predava zgodovino na newyorški Univerzi Columbia, pred tem je poučeval na univerzah v Londonu, Sussexu in Princetonu. V fokusu njegovega raziskovanja je zgodovina 20. stoletja, s poudarkom na zgodovini Grčije in Balkana, zlasti v zadnjem poldrugem desetletju pa se posveča primerjalnemu proučevanju evropske in svetovne zgodovine ter vlogi svetovnih velesil in mednarodnih institucij v oblikovanju globalne ureditve. Je avtor več nagrajenih monografij. V slovenskem jeziku sta že izšla prevoda dveh njegovih monografij, Balkan: od konca Bizanca do danes in Temna celina: dvajseto stoletje v Evropi, od letošnjega oktobra pa lahko v slovenščini beremo tudi njegovo monumentalno delo Hitlerjev imperij, ki je izšlo pri Založbi Beletrina.

Moj najljubši sovražnik - Klaus Kinski (1999).

Poskus s predolgim naslovom

Urban Vovk — 5. 11. 2021 v Kolumna

Čeprav se na smrt, in včasih tudi do same smrti, trudimo verjeti v nasprotno, je resnica življenja trda in neizprosna: veliko bolj kot znanci in prijatelji nas določajo in nam usodo krojijo neznanci in neprijatelji. – Ja, nalašč neprijatelji – beseda, ob kateri v ušesih zaškrta še tako svobodomiselnemu uporabniku moje materinščine. SSKJ jo označuje kot zastarelo in nam namesto nje ponuja sovražnika in nasprotnika, ki nikakor ne moreta biti ustrezen nadomestek, saj si pri odvračanju od prijateljstva ni treba postati ravno sovražnik, dovolj je biti že čisto malo manj kot prijatelj.

Pot v Š. in še naprej: Prostori romana Čudežni Feliks

Ajda Bračič — 2. 11. 2021 v Panorama

Malokatero slovensko literarno delo se po vrtoglavem razkošju besedišča in pripovednih tehnik lahko kosa s Čudežnim Feliksom Andreja Hienga. Na nekaj manj kot petsto straneh smo priča virtuoznemu in dih jemajočemu prepletu različnih jezikov, menjavanju zornega kota in spretnemu tkanju referenc, ki bodo tudi načitanega bralca slej ali prej poslale za tipkovnico ali k slovarju, v mrzlično iskanje vira ali pomena katere izmed opazk, ki so jih mimogrede navrgli protagonisti romana. »Unordnung im Ahnenregister, zraven mon coeur ouvert. Trepidatio. Mnogo se potapljam v ogledalo. Židovske brige, ljubavne jadi. Ogledalo, a ona prolazi u pozadini. Passa. Odlazi. Ne primećuje me,« piše Feliks v svoj dnevnik.