Airbeletrina

Seznam člankov

Tatiana Tibuleac
Fotografija: arhiv Beletrine — Tatiana Tibuleac Fotografija: arhiv Beletrine

Kako se najti v Steklenem vrtu?

Mateja Arnež — 7. 3. 2023 v Panorama

Obstajata dve vrsti zgodb; tiste, ki jih čutimo kot svoje lastne, ter tiste, ki se nam zdijo od nas močno (geografsko) oddaljene ter se z njimi težje ali sploh ne poistovetimo. Stekleni vrt, drugi roman Tatiane Tibuleac, ki je bil nagrajen z Evropsko nagrado za književnost, na prvi pogled spada v drugo skupino, saj se prvič, dogaja v Moldaviji, ki je slovenskemu bralstvu najverjetneje precejšnja neznanka – o njej v medijih pogosteje beremo zadnje čase, ko so namigovanja, da bo šla država zaradi Pridnestrja, proruske uporniške republike, po poti Ukrajine –, drugič pa se odvija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila država del Sovjetske zveze, njeno prebivalstvo pa podvrženo rusifikaciji; to se je končalo leta 1991 z osamosvojitvijo Moldavije, dve leti prej pa se je moldavščina oz. romunščina uradno začela zapisovati v latinici.

57 poklonov družini očeta in mame

Tatjana Plevnik — 5. 3. 2023 v Panorama

Objavljamo kratko zgodbo Tatjane Plevnik, ki jo je žirija na letošnjem AirBeletrininem natečaju izbrala med nominirance in s tem za objavo na našem spletnem portalu. V žiriji so bili Irena Svetek, Davorin Lenko in Urban Vovk.

Predgovor, četrt stoletja pozneje

Oksana Zabužko — 2. 3. 2023 v Panorama

Leta 2021 je Ukrajina praznovala petindvajseto obletnico Terenskih raziskav ukrajinskega seksa. Založnik nove, trinajste izdaje romana je razpisal natečaj za najboljšo bralno kritiko, filmarji so se pripravljali na snemanje filma (februarja 2022 sem prejela poskusni scenarij – nekaj dni pred začetkom ruske invazije), kritiki so se zbirali na konferencah in razmišljali o tem, kako je ta knjiga spremenila intelektualni fond v državi, bralci pa so si na družbenih omrežjih izmenjavali vtise in se celo prepirali – presenetljivo nič manj vroče kot pred petindvajsetimi leti, le v nekoliko drugačnem jeziku. Navsezadnje je bila to druga generacija bralcev – odrasli otroci tistih, ki jim je ta knjiga, ki je takrat izbruhnila v najglasnejši literarni škandal v zgodovini neodvisne Ukrajine, nadomestila več revolucij, ki so bile zamujene pod sovjetsko vladavino konec devetdesetih let, od feministične do založniške revolucije (ki je odločila o usodi našega knjižnega trga in ukrajinski literaturi vrnila bralce, ki smo jih izgubili v sovjetskih letih), na njenih straneh pa so ti otroci razpravljali o toksičnih odnosih, kolonializmu in medgeneracijskih travmah.

Agonija velikega zmaja, ki traja več kot stoletje

Nikodem Szczygłowski — 1. 3. 2023 v Vprašanja

Oksana Zabužko (1960) je ugledna ukrajinska filozofinja, esejistka, prozaistka in pesnica. Podpisala se je pod dvajset knjižnih naslovov najrazličnejših žanrov. Deluje kot izrazito angažirana intelektualka, posebej pa je cenjena zaradi književnih kritik in zdaj že kultnega romana Terenske raziskave ukrajinskega seksa, ki je v prevodu Andreje Kalc pravkar izšel pri založbi Beletrina. V svojih literarnih in esejističnih delih posveča pozornost predvsem ukrajinski samoidentifikaciji, postkolonialnim vprašanjem in feminizmu.

Fotografija s podpisom Harukija Murakamija.

Fotografija: Wiki commons — Fotografija s podpisom Harukija Murakamija. Fotografija: Wiki commons

Murakami, nekaj let pozneje

Martin Justin — 28. 2. 2023 v Refleksija

V gimnaziji sem skoraj obsesivno bral nekatere avtorje in avtorice. Če mi je bil nek pisatelj (in večinoma je na žalost res šlo za pisatelje) všeč, sem si njegove knjige v knjižnici sposojal tako dolgo, dokler jih ni zmanjkalo ali pa so me začele dolgočasiti. Tako sem prebral kar nekaj Bukowskijev, Huxleyjev, Calvinov, Borgesov, Umbertov Ecov, Vonnegutov in Virginij Woolf. K enemu pisatelju pa sem se vračal še posebej vztrajno. To je bil Haruki Murakami.