Airbeletrina

Seznam člankov

Trajnostnost v založništvu

Iva Božič — 10. 2. 2022 v Panorama

Knjiga je ena tistih stvari, pri kateri pogosto pozabim na njeno čisto materialno plat. Ko brskam po knjigarni, jo previdno vzamem s police in približam obrazu, ujamem tisti vonj sveže tiskanega ali staranega papirja, ki naznanja črke, prelivajoče se v kmalu mi razodeto vsebino. Ko jo držim med prsti, torej vem, da držim vezane liste papirja, tiskane s črnilom, ki so na neki točki morali biti zapakirani, teoretično vem, da so opravili določeno pot, da so sploh prišli do mojih rok. Zavedam se, da gre v osnovi za predmet, produkt kot vsak drug, a vsebina ga ovija v takšno čarobnost, da to pozabim.

Zakaj brati Prešerna?

Igor Grdina — 7. 2. 2022 v Refleksija

Platon je v svojo Gostijo vpisal mitično zgodbo o tem, kako so ljudje pravzaprav samo celo(vito)st iščoče polovice. Vsakomur naj bi manjkalo natanko toliko, kot ga je. Druga polovica zagotovo obstaja, ni pa jamstva, da bo kdaj koli najdena oziroma ulovljena. Pri filozofu, ki je sprožil višje intelektualne valove kot drugi misleci, je stvar jasna: starodavni mit govori o ljubezni. Dopolnitev ne more biti kakršna koli, temveč je iščoča polovici na isti ravni kot pogrešana. Vznemirljiva pripoved o prizadevanju za celo(vito)st iz Gostije začuda ni našla nobenega posploševalca, ki bi jo razširil in poobčil, kakor je Charles Darwin Malthusova opažanja in sklepe o boju za obstanek.

Damir Karakaš
Fotografija: Tone Stojko — Damir Karakaš Fotografija: Tone Stojko

»Če bi bil Handke Srb, bi bil za Albance«

Gabriela Babnik — 6. 2. 2022 v Vprašanja

Pri svojem pisanju se rad naslanja na tradicijo pisateljev iz nekdanje države, ki so svoje romane pisali, »rekel bi cedili pet, šest let, tako sem tudi jaz tega pisal zelo dolgo, tipkal sem ga na pisalni stroj, saj mi je le tako uspevalo, da je vsaka beseda zazvenela posebej,« je pojasnil Damir Karakaš v pogovoru s prevajalcem Jurijem Hudolinom, ki je objavljen v slovenskem prevodu Proslave (Beletrina, 2022), in ki se med drugim loteva zgodovinske teme ustaštva.

Rdeči čevlji

Damjana Gantar — 3. 2. 2022 v Panorama

Objavljamo kratko zgodbo Damjane Gantar, ki jo je žirija na letošnjem AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo uredništvu predlagala v objavo.

»Hrvaški pisatelji so pogosto bolj priljubljeni v Srbiji kot doma«

Nikodem Szczygłowski — 1. 2. 2022 v Vprašanja

Gojko Božović (1972) je intelektualec, pesnik, esejist, literarni kritik, založnik. Je avtor številnih pesniških zbirk in esejev, med drugim Kraljevstva bez granica, Eseji o srpskoj poeziji XX i XXI veka (2019), Igračke sudbine in Eseji o srpskoj književnosti: XIX–XXI vek (2020). Prevodi posameznih Božovićevih del so med drugim izšli v Makedoniji, Bolgariji, Rusiji, Ukrajini in na Hrvaškem. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike. Je dobitnik mnogih literarnih in pesniških nagrad v Srbiji ter mednarodne pesniške nagrade Europa Giovani (Italija) ter ustanovitelj in glavni urednik založbe Arhipelag (Beograd, 2007) ter pobudnik beograjskega festivala evropske literature (2012). Živi in dela v Beogradu.