Airbeletrina

Seznam člankov

Kulturna hibridnost

Peter Boštjančič — 31. 1. 2022 v Panorama

Slovenski konzervativci so v zadnjih desetletjih že večkrat ugovarjali vpeljevanju kake tuje prakse v v slovensko družbo. Deležni smo bili tako upiranja proti nošenju tradicionalnih muslimanskih oblačil v javnosti ter gradnji džamije kot protestiranju proti uvajanju angleščine kot učnega jezika na slovenske univerze, in sicer s strani uglednega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja. Ta drugače zelo kvaliteten pisec je tedaj celo potegnil vzporednico med uvajanjem angleščine kot univerzitetnega jezika in izpodrivanjem slovenščine na Primorskem iz javnega prostora v časih fašizma.

Plasti odzidanih daljav (odlomek)

Tina Kozin Niko Grafenauer — 28. 1. 2022 v Panorama

Objavljamo odlomek iz knjige Plasti odzidanih daljav, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina. V njej avtorica Tina Kozin s pomočjo urednika Urbana Vovka in biografiranca Nika Grafenauerja riše njegovo življenjsko zgodbo od težkega otroštva do umetniškega in kulturnega ustvarjanja v kasnejših letih. Knjiga je sestavljena polifono in mozaično, o Niku spregovorijo tudi nekateri njegovi sopotniki, sodelavci in prijatelji.

Televizijska priredba Golobove kriminalke Leninov park.

Občasno vznemirjenje v Leninovem parku

Noah Charney — 26. 1. 2022 v Kritika

Po tistem, kar sem napisal o nadaljevanki Jezero z naslovom Tiha voda: Jezero in ne-triler, lahko z veseljem povem, da so ustvarjalci nadaljevanja z naslovom Leninov Park upoštevali kritiko in odpravili težave, opisane v članku: za triler je namreč Jezero izjemno nevznemirljiv. Z veseljem sem pogledal Leninov park in doživel vsaj nekaj trenutkov pristne angažiranosti, skrbi glede zaključka zgodbe – skratka, vznemirjenje.

Osamljena postava sredi Ljubljanskega polja

Uroš Zupan — 24. 1. 2022 v Refleksija

Pesnik Gregor Strniša je umrl na včerajšnji dan pred 35 leti. Včeraj je Uroš Zupan dokončal esej, v katerem razmišlja o svojem odnosu do Strniševe poezije in do pesnika kot osebe.

Filmska adapacija romana Izpovedi bleferja Felixa Krulla v režiji Detleva Bucka iz leta 2020.

Nediskretni čar iluzije

Silvija Žnidar — 21. 1. 2022 v Kritika

Thomas Mann (1875–1955) je gotovo eden izmed tistih pisateljev, ki ne potrebujejo kakšnega posebnega uvoda ali predstavitve. Kot klasik, kanonizirano ime tako nemške kot svetovne literature, se je v naš spomin vtisnil z deli kot so Buddenbrookovi, Smrt v Benetkah in Čarobna gora. Njegovo prozo prepoznamo po precizni, skorajda filigranski upodobitvi, vivisekciji nemške meščanske družbe turbulentne prve polovice 20. stoletja in pozicioniranju podobe umetnika znotraj (in nasproti) le-te, po rabi simboličnih likov in tropov, ki v sebi razpirajo razne filozofske, estetske koncepte in družbeno-kritične miselnosti, po zoperstavljanju apoliničnega nasproti dionizičnemu in tako dalje.