Seznam člankov

Julia Ebner Fotografija: Wikipedia
Julia Ebner Fotografija: Wikipedia

Pogled v srce teme

Gregor Inkret v Kritika

Julia Ebner (1991) je avtorica, publicistka, raziskovalka in mojstrica raznolikih spletnih preoblek. Je tudi znanstvena sodelavka londonskega Inštituta za strateški dialog, kjer se ukvarja s projekti, povezanimi s spletnim ekstremizmom, širjenjem dezinformacij in sovražnim govorom. Pri tem sodeluje s številnimi vladami in drugimi političnimi odločevalci, s tehnološkimi podjetji, z varnostnimi organi, nevladnimi organizacijami, aktivisti, mediji in podobno. Njeni publicistični prispevki izhajajo v najpomembnejših svetovnih časnikih in revijah, obenem pa je avtorica več, tudi nagrajenih, knjig. Kot strokovnjakinja nadzira skrajna gibanja v Združenem kraljestvu, Evropi in v ZDA.

Miriam Drev Fotografija: Ana Kovač
Miriam Drev Fotografija: Ana Kovač

Domača knjižnica Miriam Drev

Ajda Vodlan v Panorama

Miriam Drev, pesnica, pisateljica, prevajalka in kritičarka, ki je ravnokar izdala nov roman v pismih z naslovom Od dneva so in od noči, na najtežje vprašanje, katera je njena najljubša knjiga na polici ali pa prva, na katero pomisli, kar izstreli: »Mojster in Margareta. Nemogoče je izbrati eno in najljubšo, ampak ta roman je tako poseben. Mihail Bulgakov je z njim v svojem času (objavljen l. 1938) premaknil paradigmo. Tu je pripoved v pripovedi, v obeh pa transcendenca, magija, groteska, spodmikanje tabujev, maščevanje in odpuščanje. Trditev, da rokopisi ne gorijo. In prelepa ljubezenska zgodba. Z mojim možem sva nekoč po njem naredila strip, on risbo, jaz tekst, a je ostal v predalu. Deklina zgodba Margaret Atwood bi bila druga, na katero pomislim, ker sem jo kmalu po prvem izidu jaz pripeljala v Slovenijo in je, podobno kot prva omenjena, vedno znova aktualna. Vsaka na svoj način prečka čas. Obe vsebujeta hrepenenje po lepoti, spoznanju, po tem, da preživiš, ne glede na vse.«

José Maria de Eça de Queirós
José Maria de Eça de Queirós

Družbena kritika skozi prepovedan ljubezenski odnos

Jasna Lasja v Kritika

Najvplivnejši predstavnik realizma v portugalski literaturi in eden največjih portugalskih pisateljev sploh José Maria de Eça de Queirós (1845–1900) je bil širši svetovni javnosti razkrit šele z izjemno slavo filmske adaptacije njegovega romana Zločin očeta Amara. Mehiški režiser Carlos Carrera jo je leta 2002, 124 let po izidu tretje različice romana, s portugalskega podeželja prestavil na mehiško, iz srede 19. v konec 20. stoletja ter spremenil posamezne narativne delce, a osrednja pripoved je, še posebej v luči tistočasne družbene aktualnosti, ko so se na več koncih sveta pričele razkrivati pedofilija in druge spolne zlorabe znotraj Katoliške cerkve, izzvala ostre kritike duhovščine.

Profesor Dušan Pirjavec Ahac, okoli leta 1964. Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Profesor Dušan Pirjavec Ahac, okoli leta 1964. Foto: Edi Šelhaus, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Pirjevca so dolgo, sistematično in hudobno mrcvarili

Liu Zakrajšek v Vprašanja

Ahac – Knjiga o Dušanu Pirjevcu je poglobljen oris življenjske poti enega izmed največjih slovenskih intelektualcev, literarnega teoretika, filozofa in profesorja Dušana Pirjevca, ki je izšla ob stoletnici njegovega rojstva. Avtorji Boris A. Novak, Alenka Pirjevec in Peter Vodopivec pišejo o Pirjevcu kot očetu, stanovskemu kolegu, profesorju, zgodovinski figuri in nasploh izjemni osebnosti, ki so jo močno zaznamovale druga svetovna vojna, narodnoosvobodilni boj in duh časa, v katerem so se Pirjevcu dogajale mnoge krivice. Poleg besedil Dnevnik in spominjanja ter Dnevnik iz zapora pa tudi eseja Andreja Inkreta je v knjigi prvič objavljena medvojna korespondenca med Dušanom Pirjevcem in njegovo prvo ženo Marjeto Vasič ter tudi Pirjevčevi dnevniki in odlomki iz del njegovih sodobnikov.

Ekipa, ki je ustvarila knjigo Skrivna zgodovina Slovenije: Ivan Mitrevski, Miha Mazzini in Noah Charney. Fotografija: osebni arhiv
Ekipa, ki je ustvarila knjigo Skrivna zgodovina Slovenije: Ivan Mitrevski, Miha Mazzini in Noah Charney. Fotografija: osebni arhiv

»Butalci so najbolj realistična slovenska literatura, midva sva se hotela šaliti«

Valentina Plahuta Simčič v Vprašanja

Zgodovinski učbeniki seveda ne povedo vse resnice o preteklosti nekega naroda. Marsikaj manjka. Manjkajo denimo zgodbe, ki govorijo o značaju naroda. Pisateljema in publicistoma Mihi Mazziniju in Noahu Charneyju se je to zdelo dovolj velik izziv, da sta napisala knjigo z naslovom Skrivna zgodovina Slovenije. V njej se s pomočjo povsem pasivne boginje Slave sprehodita skozi izbrana poglavja slovenske zgodovine, ki so povezana predvsem z nekaterimi znanimi osebnostmi in liki.