V spletu besed
Ana Svetel je pisateljica in mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njen pesniški prvenec Lepo in prav (LUD Literatura, 2015) je bil nominiran za najboljši prvenec. S svojo zbirko Dobra družba (LUD Literatura, 2019) je prav tako požela velik uspeh – nekaj izmed zgodb je bilo prirejenih za radijsko igro. Je tudi esejistka in redno objavlja v mnogih slovenskih revijah. Marmor je njena druga pesniška zbirka.
Dolgo časa sem se ukvarjala z vprašanjem, ali je filozofija konservativna in zakaj je tako malo filozofinj lezbijk (pravzaprav že od univerzitetnih let dalje). Nedavno pa sem se po branju knjige Ars erotica (2021) (440 strani natančnega popisa različnih umetnostih ljubljenja s prepletanjem filozofije, poezije, literature in erotike na vseh celinah in skozi različna zgodovinska obdobja) povsem prepričala, da v svetu velja zmotno mišljenje, prepričanje in stališče, da sta homoseksualnost ponižala in prepovedala izključno judovstvo in krščanstvo.
Prideva v Beograd, stopiva iz Flixbusa in si rečem, skorajda prisežem, da majkemi jaz nikoli nikamor več ne grem z busom. Potem plačava za taksi iz avtobusne do centra, kjer imava Airbnb – 3500 dinarjev. Budali. Prosiva taksista, če nama pusti vsaj nekaj denarja, da greva lahko na kavo, ko čakava na ključ od stanovanja. Pusti 400 dinarjev in se odpelje. Takoj so naju nategnili.
Roman Vsa moja poletja japonske avtorice Mieko Kawakami (1976), letošnje gostje festivala Fabula, je vsekakor intrigantno literarno delo: v zračno, lahkotno, zrahljano, skorajda poetično pisavo so vpletene teme, ki imajo gotovo močno težo za (sodobne) ženske. Skozi dvodelno strukturo knjige se namreč spoprijemamo z vsebinami, ki se tičejo ženskega telesa in njegovega spreminjanja, nelagodnostmi, ki jih to telo prinaša, z vprašanji materinstva in reprodukcije. Pri tem sama zgodba, po svojem bistvu minimalna, odstopa prostor refleksiji, notranjemu monologu, formiranju in razvijanju raznih problematik. V prvem delu skozi dogajalni čas parih dni spoznamo glavno junakinjo Natsuko, ki jo po daljšem času obiščeta sestra Makiko in nečakinja Midoriko.
»Tistega jutra, dva dni pred božičem, sem na vekah začutila njene mastne palce in zbala sem se, da bo na lepem pritisnila premočno in se mi bodo zrkla kot frnikole zakotalila v lobanjo.« Nelagodje večera, romaneskni prvenec nizozemskega pisatelja Marieke Lucasa Rijnevelda, ki je zanj kot najmlajši avtor v zgodovini podeljevanja prijel nagrado Man Booker za najboljši mednarodni roman, bralkam in bralcem ne prizanaša. Skozi oči desetletne pripovedovalke Jes prikazuje življenje v strogo verni kalvinistični družini na nizozemskem podeželju, kjer so nežnosti odraslih deležne predvsem krave, vsak utrinek bližine pa zastira senca nasilja in smrti. Slednja je postavljena v samo središče pripovedi: roman se namreč začne s smrtjo Matthiasa, najstarejšega od štirih otrok, nadaljevanje pa lahko beremo kot natančen popis posledic, ki jih ima ta dogodek za ostale člane družine.