Seznam člankov

Fotografija: Wikipedija
Fotografija: Wikipedija

Kritika športa v primežu elitizma

Muanis Sinanović v Kritika

Barbarski šport, knjiga med seboj prežemajočih se esejev francoskega teoretika Marca Perelmana, je eno redkih prevedenih del pri nas, ki se kritično in konceptualno spopada s profesionalnim športom, njegovim vplivom na množice, družbeno zavest in naša vsakdanja osebna življenja. Razloge za redkost takšnih izdaj, ne samo v slovenskem prostoru, je mogoče najti v knjigi sami. Avtor esejev in pisec spremne besede Lev Kreft se oba spopadeta z zatonom teorije športa, vendar vsak na svoj način. Medtem ko Kreft opozarja na določen razcep, ki se je zgodil v zadnjih desetletjih – na eni strani se je teorija športa spremenila v njegov ideološki aparat in sredstvo za slepo zasledovanje tekmovalnih ciljev, na drugi strani pa se je kritika krogov, ki jim pripada tudi Perelman, sprevrgla v stagnirajoče besnenje – pa je Perelman enostranski in jedko ter povprek obtožuje intelektualce kolaboracije s spektaklom in profesionalizmom.

O čem govorijo romani, ki se potegujejo za nagrado booker?

O čem govorijo romani, ki se potegujejo za nagrado booker?

Martin Justin , Liu Zakrajšek v Panorama

Nagrada booker, ki se podeljuje od leta 1953, kljub številnim aferam in očitkom o kolonialni nostalgičnosti še vedno velja za najprestižnejšo britansko literarno nagrado. Dolgo je veljalo, da se zanjo lahko potegujejo zgolj pisatelji in pisateljice iz Združenega kraljestva, Irske, držav Commonwealtha in Južnoafriške republike, od sprememb leta 2014 pa je lahko nagrajen katerikoli roman, izvorno napisan v angleškem jeziku. Lani je nagrado prejel roman The Promise južnoafriškega pisatelja Damona Galguta.

AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2022

AirBeletrinin natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2022

AirBeletrina v Panorama

Uredništvo spletnega portala Airbeletrina tudi letos, že enajstič po vrsti, razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 25. oktober 2022 do polnoči. Zmagovalca bomo razglasili na svečanem zaključnem dogodku, ki bo potekal v okviru 38. Slovenskega knjižnega sejma.

Annie Ernaux
Fotografija: Wikipedija
Annie Ernaux Fotografija: Wikipedija

»Pišem svoje ljubezenske zgodbe in živim svoje knjige.«*

Iva Božič v Panorama

Če je bilo kaj presenečenja v člankih francoskih časnikov ob podelitvi Nobelove nagrade za literaturo, ga je bilo malo le zato, ker jo je Annie Ernaux dobila kljub statusu favoritke, ki pogosto deluje skoraj kot prekletstvo proti dejanskemu prejemu. A status priljubljene in priznane 82-letne pisateljice, ki je prva ženska med 16 dozdajšnjimi francoskimi nobelovci, je že dolgo tako med francoskimi bralci kot kritiki neovrgljiv. Ali kot so zapisali v Le Monde: kdor je prebral njen roman Leta, »se ne more čuditi nad izbiro švedske akademije.« Časnik Libération jo je v petek pospremil z naslovnico, na kateri je kraljeval naslov Dogodek (L'Événement), ki je tudi naslov enega njenih bolj branih romanov. Izbira prejemnice je bila tudi po pisanju francoskega Huffington Posta torej očitna, a vse prej kot trivialna, saj odmeva z aktualnim dogajanjem zadnjih let.

Primož Sturman
Primož Sturman

Kaj si pa ti? Slovenec ali Italijan?

Sara Strajnar v Kritika

Primož Sturman na slovensko književno sceno prinaša zgodbe slovenskega prostora v Italiji, k čemur botrujejo njegove življenjske izkušnje, saj vse svoje življenje živi razpet med Trstom in Krasom. Že njegovi zbirki kratkih zgodb (Gorica je naša in Sinteze) se posvečata občutkom odtujenosti, osamljenosti in nesprejetosti, deli zaznamujejo motivi meje, prehajanja prostorov, razpršenosti identitete. Vse to najdemo tudi v njegovem romanesknem prvencu Enajst mesecev žitne kave, za katerega avtor pravi: »V romanu sem želel nadaljevati in zaokrožiti teme, ki so označevale moje kratke zgodbe, torej mejo, odtujenost, medčloveške odnose. Precejšen izziv mi je predstavljalo zapisovanje dialogov v pogovornem jeziku, nekakšnem kraškem pokrajinskem govoru. Hkrati sem želel obelodaniti tudi nekatere absurdnosti italijanskega šolskega sistema, v katerem sem zaposlen že skoraj petnajst let in ki vse bolj tone v pogubno birokratizacijo.«