Seznam člankov

Jure Detela, foto zasebni arhiv.
Jure Detela, foto zasebni arhiv.

»Dom te lahko potegne vase, zadrži reflekse.« [1985]

Maja Megla v Vprašanja

Pesnik Jure Detela (1951–1992). Brezkompromisen in radikalno drugačen. Še za časa njegovega življenja v osemdesetih letih so krožile anekdote o nenavadnem obnašanju ter zgodbe o fotografskem spominu, erudiciji in vrhunski poeziji. Bil je cenjen pesnik, ki je zbujal pozornost tudi zaradi svoje skrajne občutljivosti do vseh bitij. Po cestah je hodil nenavadno dolgo in pozorno motril tla, da ne bi pohodil kakšne mravlje ali žuželke. Četudi je bil bolehen, je zavračal zdravljenje in zdravila, ker so jih razvili v laboratorijih s poskusi na živalih. Postal je vegetarijanec in šel leta 1975 v živalski vrt osvobajat živali.

Izrezana sužnja

Izrezana sužnja

Katarina Gomboc Čeh v Kritika

Ammo, protagonistko romana britanske pisateljice Bernardine Evaristo (1959) Dekle, ženska, druga_i (Cankarjeva založba, 2021), neki režiser, h kateremu kot mlada ženska pride na avdicijo za dramo o osvoboditvi sužnjev, zaradi afriških bokov in stegen imenuje za »izrezano sužnjo«. Njeni tesni prijateljici Dominique, ki tudi išče srečo v gledališču, pa vodja kastinga, ko pride na avdicijo za viktorijansko dramo, reče, da zapravlja čas, saj v Britaniji takrat sploh ni bilo temnopoltih ljudi. Amma in Dominique sta dve od dvanajstih protagonistk_ov romana z bookerjem nagrajene pisateljice, ki skozi svoje spomine in doživljanja z oziranjem v lastno preteklost pripovedujejo zgodbo o življenju v Veliki Britaniji. Njihove pripovedi, napisane v edinstveni, živi pisavi, na svojevrsten način obravnavajo temeljna vprašanja rasizma, feminizma, patriarhata, materinstva, samouresničevanja, odnosov, izvora, spola in spolnosti.

Jože Plečnik
Jože Plečnik

Dragi spoštovani gospod Plečnik.

Ana Obreza v Panorama

Že dlje časa se napravljam, da bi Vam pisala. Toliko stvari je, o katerih bi rada tuhtala v prisotnosti Vaše osebe, ko se misel preliva v besede … potem pa se k pisanju pripravim šele na večer vročega poletnega dne, ko več ne vem, če sem le skisana od vročine ali pa me tipa resnejše sorte malodušje. Bila sem že skoraj na tem, da se slednjemu predam – pa pomislila na Vas, spoštovani gospod – se uprla in poslala prstne blazinice skakljat po zdolgočaseni tipkovnici. Povejte mi, ste kdaj tipkali svoja razmišljanja, svoja pisma, ali ste v spomin papirja vse vtisnili z lastnoročno pisavo? Meni se zdi, kot da je med pisanjem z roko in tipkanjem razloček predvsem v vizuri in perspektivi, ki se pred očesom razpira; ko pišemo s pisalom neposredno na papir, se večidel zaziramo navzdol, kot bi zrli v (lastno) globino, ko pa tipkamo na računalnik ali pisalni stroj je list, na katerem se pred nami izpisujejo besede, postavljen vertikalno in pogled se steka v (splošnejšo) širino.

Fotografija: Pexels
Fotografija: Pexels

Ne Disney, ne Apple in ne Netflix, jezik si uničujemo kar lepo sami

Antiša Korljan v Kolumna

Te dni je Delo poročalo, kako se je kulturno ministrstvo odločilo, da bo slovenščini dalo pomen, kakršen ji gre in bo – malo pretiravam, vem – Applu, Netflixu in ostalim grdim grdim tujcem zapovedalo, da morajo naš jezik vključiti v svojo ponudbo prevodov oziroma uporabniških vmesnikov. Tako bodo oblikovali medresorsko delovno skupino za pripravo novele zakona o javni rabi slovenščine, vodil jo bo dolgoletni novinar Lenart J. Kučić, ki zdaj o medijih svetuje ministrici, za svojo nalogo pa si je skupina zadala pregledati trenutno zakonodajo in predlagati spremembe, s katerimi bo mogoče učinkoviteje uveljavljati slovensko jezikovno politiko tudi na novih tehnoloških platformah.