V spletu besed
Precej stvari je odvisnih od mode. Moda določa in opredeljuje naša življenja. Tudi književnost ni izjema. V preteklosti, ko se je književnost še lahko kitila z nazivom paradnega konja med umetnostmi, je bila najvažnejši izključujoči element, ki je ločeval dobro in slabo, ki je določal, kaj bo padlo in kaj bo stalo v nekakšni trenutni pozlati; pripadnost določenim umetniškim smerem. Izmom. Določeni modi.
Taras Birsa, ki se je od prve knjige Jezero (Goga, 2016), po kateri je bila posneta tudi televizijska nadaljevanka, že dodobra ustoličil kot eden izmed najbolj prepoznavnih inšpektorjev v slovenski literaturi, bi bil v svojem četrtem primeru le težko bolj aktualen. Tudi v literarni svet Tadeja Goloba se je namreč priplazil koronavirus, ki je zaznamoval lansko leto in bo verjetno še kakšno.
Izbruh nalezljivega virusa je s svojimi daljnosežnimi učinki – s pravcato pandemijo družbene neenakosti in drugimi podobnimi pretresi – sprožil kopico ugibanj o tem, kako se bo spremenil svet, kot ga poznamo. Novo delo Renate Salecl ponuja nekaj pomembnih odgovorov, aktualne razmere pa žal že kličejo po nadaljevanju.
Maja in Klara sta se pogovarjali s Suzano Tratnik o njenem novem romanu Pontonski most, ki je pravkar izšel pri založbi Beletrina. Dogaja se v devetdesetih prejšnjega stoletja, v času, ki je kazal dva obraza. Enega z nasmeškom do ušes, na drugem pa se je izrisovala nepoboljšljiva otožnost.
Urednik in direktor založbe Litera Orlando Uršič je bil kot svetnik JAK zavezan molčečnosti, sedaj, ko so postopki, ki kažejo na grobe kršitve bivše direktorice javne agencije za knjigo končani, pa se je ogorčen in razočaran odločil povedati svoje.