V spletu besed
Davorin Lenko je pripravil seznam enajstih skladb, s katerimi je bil v zadnjih letih dobesedno obseden in ki »promovirajo« slabo počutje. Začne z z bolj nedolžnimi primerki in nadaljuje proti vrhuncu/dnu.
Besedilo, ki ga boste prebrali, obsega skoraj dve tretjini avtorske pole in ga je Ana Schnabl pripravljala 19,5 ur oziroma še 4 ure več, za objavo pa bo prejela za slovenski prostor velikodušnih 120 evrov bruto. V njem je razvila razmislek o esecialijah in eksistencialijah pisateljskega poklica.
Za založnika, urednika in pisca, zakonca Rugelj, kot pravita »knjige niso fetišizem, za nas je domača knjižnica mentalni fitnes, laboratorij in delavnica. Knjige so za nas delovno orodje, s katerim poskušamo v Sloveniji tudi sami ustvarjati dodano vrednost.« Knjige v njunem domu zapolnjujejo skoraj vse prostore, pri impresivnem obsegu in vsebini, pa je posebnost Rugljeve domače knjižnice tudi ta, da je ena redkih zasebnih, ki je tudi katalogizirana.
Mojca Pišek v svoji kolumni piše o colivingu in coworkingu, a njeno razmišljanje se kmalu spremeni v razmislek o tem, kako bistveno različno se na svet okoli sebe odzivajo njeni slovenski in neslovenski prijatelji.
Mama je ena sama, pravi ena od pesmi, niso pa vse mame enake. V literaturi najdemo pravo zakladnico različnih materinskih literarnih likov. Nekatere so svetnice, druge pošasti, tretje nekje vmes. Mesto matere je tako pomembno v drami, ki ji pravimo človeško življenje, da so le redke literarne zgodbe povsem brez njih. Izbrali smo deset nepozabnih literarnih mam.