Seznam člankov

Mitja Čander Fotografija: Mankica Kranjec
Mitja Čander Fotografija: Mankica Kranjec

»Morda je bila skrivnost preživetja predvsem v tem, da se nismo intelektualno zabarikadirali na lastnem otoku.«

Valentina Plahuta Simčič v Vprašanja

Založba Beletrina, ki je svojo zgodbo začela kot Študentska založba, te dni slavi četrt stoletja obstoja. V tem času so samo v zbirki Beletrina izdali 529 knjig, ki so odmevale v javnosti, organizirali številne dogodke in festivale ter previharili mnoge viharje v razgibanih vodah slovenskega založništva. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z odgovornim urednikom in direktorjem založbe Beletrina Mitjo Čandrom.

Jože Snoj Fotografija: arhiv Beletrine
Jože Snoj Fotografija: arhiv Beletrine

Spominu pisatelja Jožeta Snoja

Milček Komelj v Panorama

Pisatelj, pesnik, esejist in drag človek Jože Snoj je sprva blestel kot kultiviran novinar na Delu in se osvobajal ideoloških nadzorov kot knjižni urednik na Državni založbi Slovenije, svoj idealni duhovni in družabni prostor pa je našel v okrožju Nove revije in njenega kluba. Enako domače se je počutil še v prijateljskem krogu trnovskega župnika Janeza Pogačnika, kjer je svetoval pri umetniški obnovi cerkve in načrtovanju neuresničene Bernikove spominske arhitekture v Kočevskem Rogu, o katerega tragiki je prizadeto razpravljal. Predvsem pa je tam po cele ure nedogmatično, včasih polemično razčiščeval teze o Bogu, prevzet prav toliko kot s človeškimi tudi z eshatološkimi vprašanji.

Abdulrazak Gurnah Fotografija: Stuart Cobley / Alamy Stock Photo
Abdulrazak Gurnah Fotografija: Stuart Cobley / Alamy Stock Photo

Slon v Nobelovi sobi?

Gabriela Babnik v Refleksija

Velik del romanov letošnjega Nobelovega nagrajenca Abdulrazaka Gurnaha, ki je po Woleju Soyinki (1986) prvi temnopolti Afričan in šele šesti pisatelj z afriške celine, ki je prejel to prestižno nagrado, je postavljen na obalo vzhodne Afrike, večino junakov njegovih del pa prihaja iz Zanzibarja. Za poznavalce afriške literature to presenečenje prihaja kot svojevrstno pobožanje in morda celo kot tiho olajšanje, saj je očitno, da je afriška literatura v vsej kompleksnosti in raznolikosti, predvsem pa kvaliteti, še vedno sprejeta z dobršno mero skepticizma. Pravzaprav tovrstna podelitev tako velike nagrade relativno neznanemu piscu pomeni svojevrsten prevrat.

Matevž Kos Fotografija: osebni arhiv
Matevž Kos Fotografija: osebni arhiv

»Kovačič je gotovo eden najzanimivejših slovenskih pisateljev. Nemara tudi zato, ker je najmanj slovenski.«

Liu Zakrajšek v Vprašanja

O najnovejšem ponatisu Pet fragmentov Lojzeta Kovačiča, ki je nedavno izšel pri Beletrini, smo se pogovarjali z literarnim teoretikom, kritikom, esejistom in profesorjem Matevžem Kosom. Matevž Kos (Ljubljana, 1966) je bil v letih 1993–1998 glavni urednik revije Literatura, od leta 1998 je urednik njenih knjižnih zbirk Novi pristopi in Labirinti. Je avtor mnogih knjig (Prevzetnost in pristranost : literarni spisi, Kritike in refleksije, Poskusi z Nietzschejem : Nietzsche in ničejanstvo v slovenski literaturi, Branje po izbiri, Fragmenti o celoti: poskusi s slovenskim pesništvom) ter prejemnik nagrade Marjana Rožanca in Zoisovega priznanja Republike Slovenije za pomembne znanstvene dosežke.Predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Abdulrazak Gurhah Fotografija: Wikipedija
Abdulrazak Gurhah Fotografija: Wikipedija

Nobelova nagrada za tanzanijsko-britanskega pisatelja Abdulrazaka Gurnaha

Valentina Plahuta Simčič v Panorama

Naposled je konec ugibanj, ki so se zadnji teden razpihovala v medijih – Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2021 prejme pisatelj Abdulrazak Gurnah za literaturo, ki »brezkopromisno in sočutno obravnava penetracijo učinkov kolonializma in usodo beguncev med kulturami in kontinenti.« Gre za avtorja, rojenega v Zanzibarju in živečega v Veliki Britaniji, ki ga po podatkih cobissa v slovenščino še niso prevajali. Je univerzitetni profesor, leta 1994 pa je bil med kandidati za nagradi booker in whitbread z romanom Paradise.