Seznam člankov

Katja Gorečan Fotografija: Lea Remec Valenti
Katja Gorečan Fotografija: Lea Remec Valenti

»Žalovanje je za tiste, ki si ga lahko privoščijo«

Liu Zakrajšek v Vprašanja

S pesnico in dramaturginjo Katjo Gorečan smo ob izidu njenega romanesknega prvenca Materinska knjižica (LUD Literatura, 2022) spregovorili o moči pisanja, soočanju s travmo v literaturi ter pisateljskem procesu ustvarjanja njenega prvega romana. Katja je diplomirana komparativistka ter magistra dramaturgije, ki trenutno zaključuje študijski program Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Njen literarni prvenec, pesniška zbirka Trpljenje mlade Hane, je bil leta 2012 nominirana za Jenkovo nagrado. Je tudi avtorica koreopesmi Neke noči neke deklice nekje umirajo (Poetikon, 2017).

Posrečen antropološki prerez mesta in literarni biografski eksperiment

Posrečen antropološki prerez mesta in literarni biografski eksperiment

Miša Gams v Kritika

Ob branju zgodovinskega romana Krušni oče Orlanda Uršiča, urednika založbe Litera in pisatelja, ki je naredil nadvse temeljito analizo življenjepisa tekstilnega industrialca Josipa Hutterja, ki je v času druge svetovne vojne vodil tovarno s 1500 delavci, nas pritegne s kakšno zavzetostjo in natančnostjo se je avtor lotil zbiranja gradiva in sestavljanja večplastne zgodbe, s katero drži bralca v napetosti od začetka do konca romana. Poleg glavnih likov, zakoncev Josipa in Beti Hutter, v Mariboru živečih kočevskih Nemcev, ki ju je komunistična oblast po 2. svetovni vojni obsodila sodelovanja z nacisti in jima zaplenila tako hišo in tovarno kot tudi stanovanjski blok, namenjen tovarniškim delavcem, v romanu vzporedno z njima spremljamo zgodbo njunih treh otrok ter življenjsko zgodbo družinskega prijatelja, zdravnika in gastroenterologa Herberta Zaveršnika, ki v času vojne zaključuje študij medicine v Beogradu in s svojim vsestranskim znanjem pomaga tako družini Hutter kot partizanom.

Cristina Morales Fotografija: arhiv festivala Fabula
Cristina Morales Fotografija: arhiv festivala Fabula

Cristina Morales: »Golega cesarja bi morali vsaj enkrat brcniti v rit«

Neža Kokol v Vprašanja

Cristina Morales je eden najbolj inovativnih, radikalnih in izrazitih glasov sodobne španske književnosti. Avtorica, ki ima za seboj štiri romane ter zbirko kratkih zgodb, je znana po svoji ostri kritiki družbenih, političnih in medijskih struktur ter ideologij, še posebej izraziti v njenem prvencu Bojevniki, ki je v prevodu Veronike Rot izšel pri založbi Beletrina. V svojih delih med drugim prevprašuje moč umetnosti, revolucije, dvoma in provokacije, vendar ob tem ne daje (enoznačnih) odgovorov. Leta 2021 jo je ugledna literarna revija Granta razglasila za najboljšo mlado špansko prozaistko, ob svojem literarnem ustvarjanju pa deluje tudi na področju gledališča, plesa in glasbe.

Halle Bailey v vlogi Ariel v filmu Mala morska deklica, ki bo premiero doživel 26. maja letos. Režijo je podpisal Rob Marshall. Fotografija: Disney
Halle Bailey v vlogi Ariel v filmu Mala morska deklica, ki bo premiero doživel 26. maja letos. Režijo je podpisal Rob Marshall. Fotografija: Disney

O rasizmu in homoseksualni alegoriji v Mali morski deklici

Katja Šifkovič v Panorama

V času, ko se protipol sodobni woke kulturi zgraža nad temnopolto igralko, ki bo v novem Disneyjevem filmu Mala morska deklica uprizorila mlado Ariel, je treba seveda omeniti, da sama zgodba o zaljubljeni morski deklici ni bila nikoli zares zapisana kot zgodba o deklici, temveč je šlo za alegorijo avtorjeve homoseksualne in neuspešne ljubezni do njegovega moškega prijatelja Edwarda Collina.

Katarina Marinčič Fotografija: arhiv Beletrine
Katarina Marinčič Fotografija: arhiv Beletrine

Airbeletrinin podkast: beremo s Katarino Marinčič

Maja Čakarić Klara Škrinjar v Podkast

Nekega prijetnega poletnega dne se je Emil usedel na novo kolo in se odpeljal. Sam. Da bi bil sam. Zapustil je mesto, drvel čez podeželje, mimo lično urejenih vrtov, skozi gozdove, pri tem opazoval ljudi, ki jih je prehitel, ali pa so oni njega, se počasi dvigoval navkreber in prispel na vrh prelaza ter se v tamkajšnjem gostišču ustavil. Ustavil pa se je za dlje časa, kot je pričakoval. Tam se mu je najprej razprl povsem nov svet, med izletom, ko ga je nepričakovano zajela huda nevihta, pa še nenavaden – prikazala se mu je ženska s srebrnim očesom, ki mu po tem ne da miru.